Četrto srečanje je bilo namenjeno razbijanju mitov o nemogoči težavnosti objavljanja znanstvenega članka. Anja Podlesek in Luka Komidar, bivša urednica in aktualni urednik Psiholoških obzorij sta nam predstavila, kaj vse naj članek vsebuje in kako naj bo napisan, da bo prepričal urednike in recenzente, naj ga sprejmejo v objavo. Razpravljali smo o najpogostejših pričakovanjih avtorjev, urednikov in recenzentov, o priporočljivem odnosu avtorjev do pripomb na njihov rokopis in o izkušnjah z urejanjem revije Psihološka obzorja.
GRADIVO:
1 Kako napisati in objaviti znanstveni članek – Izkušnje iz prakse Psiholoških obzorij
Peto mesečno srečanje DPS je bilo namenjeno »ogrevanju« za septembrski kongres psihologov na temo Aplikativna nevropsihologija: med malimi in velikimi omrežji – od možganov do svetovnega spleta.
Klinično nevropsihologijo so nam na srečanju predstavili Karmen Resnik, Simon Brezovar in David Gosar.
David Gosar (Nevrološka klinika, UKC LJ)
Razvojna nevropsihologija
V predstavitvi bo podan kratek zgodovinski oris nastanka razvoje nevropsihologije. Predstavljen bo vpliv sodobnih spoznanj o možganih ter njihovem razvoju na sodobne teoretične modele, ilustrirana pa bo tudi uporaba teh modelov pri kliničnem delu z otroki in mladostniki z nevrološkim motnjami.
Karmen Resnik (URI SOČA)
Uvajanje metode nevrofeedback kot podporne terapije v rehabilitaciji
V zadnjih letih se v klinični praksi čedalje bolj pogosto uveljavlja dopolnilna metoda zdravljenja s povratno biološko zanko, ki jo s tujko imenujemo ”biofeedback/neurofeedback system”. z biofeedback napravo merimo odzive živčnega sistema in ga v terapevtske namene uporabljamo pri anksioznih motnjah, depresiji, povišanem krvnem tlaku in podobnih motnjah. Z nevrofeedback napravo pa merimo možgansko valovanje, kjer je mogoče v primerjavi z zdravimi posamezniki pri patologijah kot so ADHD, in nezgodne možganske poškodbe zaznati neravnovesje med počasnim in hitrejšim možganskim valovanjem. Terapija deluje po principih operantnega pogojevanja in dovoljuje pacientu da prepozna odzive svojega telesa (merjene s senzorji) s povratno vizualno informacijo (računalniški software) in jih s pozitivnimi povratnimi informacijami modificira na želene parametre. Predstavljen bo teoretični okvir metode, njena uporabnost in možnost za vključevanje v rehabilitacijski program na URI Soča.
Simon Brezovar (Nevrološka klinika, UKC LJ)
Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi
S pojmom nevrodegenerativne bolezni označujemo tiste bolezni možganov, pri katerih prihaja do postopnega propadanja nevronov in posledično njihove funkcije. Vloga psihologa pri obravnavi tovrstnih bolezni je večplastna, v grobem pa jo lahko umestimo v dve splošni kategoriji: diagnostika in terapija. V sklopu diagnostike želi psiholog s psihodiagnostičnimi orodji opredeliti vrsto in stopnjo bolnikovega kognitivnega upada, čustvene težave, osebnost, … ter predvideti težave, s katerimi se bodo bolnik in njegova okolica soočali v vsakodnevnem življenju. V sklopu terapije pa želi psiholog bolniku in/ali svojcem pomagati pri premoščanju psiholoških težav, ki so povezane z boleznijo. Skozi prizmo teh dveh kategorij bo v pričujočem predavanju predstavljeno delo psihologa pri obravnavi bolnikov z nevrodegenerativnimi obolenji na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
GRADIVO:
1 Razvojna psihologija, David Gosar
2 Nevropsihološka obravnava bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi, Simon Brezovar
3 Aplikativna nevroznanost (metoda nevrofeedback), Karmen Resnik
Integriteta – kako pri svojem delu zagotavljati osebno in profesionalno integriteto?
Izmenjava izkušenj z etičnimi dilemami med predstavniki različnih strok.
Ohranjanje in gradnja integritete sta akutni vprašanji slovenske družbe danes. Ugled oziroma spoštovanje nekega poklica je odvisno od tega, kako etični oziroma moralni so posamezniki, ki ga opravljajo. Na srečanju so svoje izkušnje in poglede na integriteto delili predstavniki različnih poklicev, pri katerih je profesionalna etika eden najpomembnejših dejavnikov.
Na srečanju so sodelovali predstavniki:
2. Marko Vrtovec: Vsi prodajamo, če že ne storitev, pa vsaj ideje
Prodaja pomeni kakršnokoli transakcijo, pri kateri se izmenja neka vrednost. Kot vemo, vrednost ni nujno izražena v denarju, ampak je lahko izražena v marsičem. Tudi nasmeh v zameno za nasvet je prodaja.
Pri prodajanju kompleksnih storitev (kamor sodi skoraj vse, kar nudimo psihologi) je treba poznati zakonitosti prodajnega procesa oziroma odnosa. Prepoznati posamezne faze, v katerih se proces nahaja, na kaj je kdaj treba biti pozoren, kako upravljati z zadržki, kako proces pripeljati do konca. S prodajnega vidika smo osvetlili dobro znani veščini – vzpostavljanja dobrega, razumevajočega in empatičnega odnosa ter psihologijo vplivanja.
Marko Vrtovec, psiholog in inženir elektrotehnike s kariero v trženju medijev in poslovnem svetovanju.
Rad utira nove poti in išče ustvarjalne rešitve starih problemov. Inženirstvo ga je naučilo, da se prava narava stvari pokaže šele, ko jih priženemo do roba. Psihologija pa, da nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled.
Direktor marketinga na Večeru, predsednik Slovenskega oglaševalskega festivala, ustanovitelj in vodja političnega projekta Sanjska služba (volitve v Evropski parlament), podpredsednik Slovenskega oglaševalskega razsodišča in predsednik DPS so zadolžitve, ki so mu prinesle največ zadovoljstva.
Danes je poslovni svetovalec, ki podjetjem pomaga reševati težave v prodaji in marketingu. Če se le da, na svež in inovativen način.
GRADIVO: