Psihološko testiranje

Odgovori na najpogostejša vprašanja

 

Kaj so psihološki testi?

Katere vrste testov poznamo?

Kako zahtevni so testi za uporabo?

Na katerih področjih se uporabljajo testi?

Kako izvajamo testiranje?

Kakšne so pravice in odgovornosti uporabnikov testov in testirancev?

Kako naj se pripravim na testiranje?

Kaj se dogaja med testiranjem?

Kaj se dogaja po testiranju?

Psihološki testi so standardizirani postopki za merjenje psihičnih lastnosti, doživljanj in vedenj. 

Najpomembnejše značilnosti testov in testiranja so naslednje:

  • Testi temeljijo na zajemanju skrbno izbranih vzorcev vedenj, kar omogoča primerjanje posameznika z drugimi.
  • Uporabljajo se na številnih področjih, med drugim v zaposlitveni, izobraževalni in klinični praksi.
  • Namenjeni so spoznavanju tako normalnih, kot tudi nenormalnih pojavov.
  • Pri razvijanju testov je treba zagotoviti njihovo veljavnost in zanesljivost, torej, da testi res merijo tisto, čemur so namenjeni in da to merijo z dovolj visoko stopnjo točnosti. Če so namenjeni ocenjevanju, morajo imeti ustrezno napovedno moč. Sestavljalci testov vse te lastnosti zagotovijo z uporabo zahtevnih tehničnih postopkov in statističnih metod.
  • Večina psiholoških testov je oblikovanih tako, da jih je treba izvesti na točno določen, standarden način. S tem zagotovimo, da vsak testiranec dobi enake informacije in enake možnosti, kar prispeva k poštenosti in pravičnosti testa.
  • Rezultati testov omogočajo razvrščanje posameznikov glede na sposobnosti, primerjanje psihičnih lastnosti, doživljanj in vedenj posameznika z lastnostmi, doživljanji in vedenji drugih ljudi ali razvrščanje ljudi po tipih ali kategorijah.

Psihološki testi merijo lastnosti, ki so mnogo manj otipljive kot lastnosti, ki jih merimo fizikalno, npr. dolžina, višina, teža ali hitrost. Tudi kadar je lahko sam pojav, kot na primer težave pri branju ali vedenjska motnja, jasen in opazen, pa je težko ugotoviti obseg in vzroke pojava. Tako psihološki testi, v nasprotju z otipljivimi rezultati fizikalnih meritev, pogosto merijo skrite ali speče, latentne lastnosti, torej takšne, ki jih samo s čutili težko ali sploh ne moremo zaznati. Tako so v nekaterih primerih lahko testi edino zanesljivo in učinkovito sredstvo za ocenjevanje kakšne lastnosti, v drugih primerih pa so zaradi svojih dobrih merskih lastnosti bolj učinkovita metoda, kot druge, na primer kot intervju ali opazovanje.

Poznamo dve različni vrsti testov.

Prva vrsta testov je namenjena ocenjevanju lastnosti, kot so: osebnostne lastnosti, motivi, vrednote in interesi, čustveno doživljanje, stališča in prepričanja itd. Ponavadi pri njih ni časovne omejitve in na vprašanja ni ‘pravilnih’ ali ‘napačnih’ odgovorov. Iz odgovorov izvemo, kako testiranec običajno ravna, kaj čuti, v kaj verjame ali kakšno mnenje ima o različnih stvareh.

Z drugimi testi pa merimo sposobnosti. Pri teh je ponavadi čas omejen, rešitve nalog so bodisi ‘pravilne’ ali ‘nepravilne’. Pri nekaterih testih za razlike med dosežki posameznikov poskrbi težavnost nalog, pri drugih ostra časovna omejitev. Sposobnostni testi so videti mnogo težji od testov, ki smo jih vajeni iz šole. Če ste se na slednje dobro pripravili, lahko pričakujete, da boste znali pravilno odgovoriti na 80 % – 90 % vprašanj, psihološki testi pa so sestavljeni tako, da ljudje odgovorijo pravilno na povprečno 50 % vprašanj. Tako naj vas ne skrbi, če kljub temu, da ste se potrudili, na nekatera vprašanja ne znate odgovoriti.

Psihološki testi so tudi različno zahtevni za uporabo. To pomeni, da morajo biti tudi strokovnjaki, ki jih uporabljajo, različno usposobljeni. Društvo psihologov Slovenije psihološke teste razvršča v naslednje kategorije:

 A – testi so enostavni za uporabo, uporablja jih diplomirani psiholog,

B – testi so zahtevnejši v smislu interpretacije, uporablja jih diplomirani psiholog,

C – testi, za katere je potrebno dodatno usposabljanje, uporablja jih diplomirani psiholog,

D – testi, za katere je potrebno organizirano usposabljanje ali specializacija, uporablja jih diplomirani psiholog,

P – testi, ki jih uporabljajo pedagogi-psihologi,

M – testi, ki jih uporabljajo tudi strokovnjaki s področja medicine,

X – testi, ki jih uporabljajo tudi drugi strokovnjaki (npr. pedagogi, specialni pedagogi …).

Kje lahko izvem več o posameznih testih?

Tu je internetni naslov Centra za psihodiagnostična sredstva: www.center-pds.si

Čeprav se psihološki testi uporabljajo še na drugih področjih, so tri najbolj razširjenja področja naslednja:

  • Zaposlitveno področje, kjer se testi uporabljajo pri poklicnem svetovanju, kot pomoč delodajalcu pri izbiranju sodelavcev, pri ocenjevanju potreb zaposlenih po izobraževanju in pri načrtovanju razvoja in napredovanja zaposlenih.
  • Izobraževalno področje, kjer teste uporabljajo za odkrivanje težav pri učenju, ocenjevanje ravni sposobnosti za učenje, učnih potreb in potreb po pomoči pri učenju ter za odločitve, povezane s prehodom na višje stopnje izobraževanja.
  • Klinično področje, kjer teste uporabljajo za diagnozo čustvenih in vedenjskih stanj in motenj, kot pomoč pri izbiri pravilne terapije in zdravljenja ter za oceno različnih osebnostnih potez in sposobnosti.

 

Štirje različni načini izvajanja testiranja so:

  • Odprta izvedba. Ti testi so za izpolnjevanje dosegljivi komurkoli, na primer v knjigah, ki se jih dobi v knjigarni, na internetnih straneh. Na voljo so (vključno z odgovori oziroma načinom vrednotenja) vsakomur in ne potrebujejo nikogar, ki bi nadzoroval izvedbo. Takšno testiranje je koristno za razvijanje lastnih sposobnosti ali prepoznavanje interesov, pomembno pa je, da tudi vsak test za odprto izvedbo ustreza tehničnim zahtevam in da je bil tudi zasnovan za takšno uporabo.
  • Nadzorovana izvedba. Teh testov se ne more udeležiti vsakdo. Dostop je omejen, vendar pa se testiranje izvede brez prisotnosti testatorja. Tako se posebej pogosto izvajajo testi na internetu, ki merijo osebnostne lastnosti. Če je program za izvedbo testiranja dobro sestavljen, opravi vse, kar bi sicer moral storiti testator. Kot pri odprti izvedbi, mora biti tudi tukaj test tehnično pripravljen za izvedbo pod temi pogoji.
  • Vodena izvedba. To je ‘tradicionalni’ način izvedbe testiranja, zagotavlja pa, da je nadzor na ustrezno visoki ravni. Pri večini testov je nujno zagotoviti, da si nihče ne zapiše vprašanj in da ne odnese informacij s sabo, pa tudi, da test rešuje prava oseba in brez pomoči kogarkoli.
  • Upravljana izvedba. Ta je zelo podobna vodeni izvedbi, vendar pa je testiranje še bolj nadzorovano, na primer v ‘centru za testiranje’, kjer je na voljo vsa ustrezna oprema in usposobljeno osebje.

 

Smernice Mednarodne komisije za teste opredeljujejo naravo odnosa med testirancem in uporabnikom testa. V tem odnosu imajo pravice in odgovornosti oboji; tako tudi oboji prispevajo k odgovorni rabi psiholoških testov. Dolžnost enih in drugih je, da se potrudijo razjasniti vsa vprašanja in se izognejo vsakršnim nesporazumom. Testiranec, ki je prepričan, da je bil test na kakršenkoli način neprimerno uporabljen, lahko o tem obvesti strokoven organ, na primer Komisijo za etična vprašanja pri Društvu psihologov Slovenije, ali pa si poišče pravno pomoč. Kot na vseh drugih področjih, je tudi pri testiranju bolje težave preprečiti, kot pa reševati.

Namen testiranja mora biti jasno določen in vse udeležene stranke z njim ustrezno seznanjene. Tako je na primer uporabnik testiranja dolžan testirancem pojasniti stvari, kot so: kakšen namen ima konkretno testiranje, h kakšnim zaključkom bodo pripomogli rezultati testiranja, kakšen je izbor testov in zakaj je tak itd.

Postopki testiranja so jasno določeni in vse udeležene stranke so z njimi ustrezno seznanjene. Uporabnik testiranja je dolžan testirancem pojasniti: kako in kje bo testiranje izvedeno, kdo ga bo izvajal in kako je testator za to usposobljen – glede na kategorije zahtevnosti testov.

Jasno je določeno in vse udeležene stranke so seznanjene s tem, kako bodo uporabljene informacije, pridobljene s testiranjem. Uporabnik testiranja je dolžan testirancem pojasniti: vse, kar testni postopek predvideva v zvezi s točkovanjem in interpretacijo rezultatov, kdo bo seznanjen z rezultati testiranja in na kakšen način, kako je varovana tajnost rezultatov, kako dolgo bodo rezultati hranjeni in na kakšen način, predvsem pa, v kakšni meri testiranec lahko izve za svoje rezultate.

Postopki obravnave morebitnih pritožb ali odgovarjanja na  dodatna vprašanja, so vnaprej jasno določeni in vse udeležene stranke so z njimi ustrezno seznanjene. Uporabnik testiranja je dolžan testirancem pojasniti na koga se v primeru pritožb ali dodatnih vprašanj lahko obrnejo in kakšni ukrepi lahko sledijo.

V postopku, v katerem vas testirajo, je v vlogi uporabnika testov včasih več ljudi. Morda se boste osebno srečali le z nekom, ki bo dejansko izvedel testiranje. Lahko da je izbor testov naredil kdo drug, spet kdo tretji bo rezultate interpretiral in četrti uporabil psihološka mnenja oziroma sprejel odločitve o vas. Zato je pomembno, da ste pri vsakem testiranju seznanjeni s tem, kdo je za kaj odgovoren, na koga lahko naslovite dodatna vprašanja in pritožbe in kje lahko dobite informacije, do katerih ste upravičeni. Če vas z vsem tem niso seznanili, vprašajte sami.

Odgovornost vas kot testiranca pa je, da po svojih najboljših močeh sodelujete in da izrazite morebitne pomisleke oziroma v primeru nejasnosti zastavite dodatna vprašanja. Testator pričakuje, da ga boste obvestili o vseh okoliščinah, za katere mislite, da bi lahko vplivale na rezultate, ali za katere želite, da bi jih upošteval. Tako bodo podatki, zbrani o vas, točni in resnični, kar je pomemben cilj pri testiranju. V celoti se morate tudi zavedati vseh posledic testiranja oziroma posledic, ki lahko sledijo vaši morebitni odločitvi, da pri testiranju ne boste sodelovali.

Pravičnost testov. Uporabniki testov so pri uporabi in interpretaciji rezultatov testov dolžni ustrezno upoštevali dejavnike kot so: spol, etnična pripadnost, starost, invalidnost in posebne potrebe ter izobrazba in stopnja usposobljenosti. Testi morajo pokazati razlike med ljudmi – ampak le takrat, ko te res obstajajo. Nikoli pa ne bi smeli ljudi razlikovati nepravično – kazati razlik, kjer jih ni, in jih prikriti, ko dejansko obstajajo. Na problem pravičnosti testov do različnih skupin ljudi so sestavljalci testov že dolgo zelo pozorni in tudi pri prirejanju testov iz drugih jezikov in kulturnih okolij zgolj prevod ne zadostuje, ampak je treba narediti celotno standardizacijo testa.

 

Če ste vabljeni na testiranje, se vam zagotovo zastavlja več vprašanj, kot na primer:

Ali lahko pred testiranjem dobim nekaj izvodov testa in vadim?

Na splošno je odgovor ne. Pri testih sposobnosti to ni dovoljeno. Takšne teste je treba hraniti na varnem in zagotoviti dostop le tistim, ki vodijo postopke testiranja. Delno zato, da zagotovimo pravičnost testa. Če bi lahko nekateri od testirancev vadili z izvodi testa, ki ga bodo pozneje reševali, bi bili tako gotovo v prednosti pred ostalimi. Tudi interpretacija rezultatov bi tako postala nemogoča. Pri testih, ki ne merijo sposobnosti, pa ne gre toliko za nevarnost, da bi test postal nepravičen, pač pa si uporabniki ne želijo, da bi vsebina testa postala preveč znana.

Kako se lahko na testiranje kar najbolje pripravim?

Najpomembnejše je, da na testiranje pridete spočiti in sproščeni. Pridite naspani, predvidite nekaj dodatnega časa za prihod, in tudi za celotno testiranje si rezervirajte nekaj več časa, kot vam je bilo rečeno, da bo testiranje trajalo.

Kakšne informacije mi mora pred testiranjem posredovati organizacija, ki me bo testirala?

Organizacija, ki od vas zahteva, da opravite teste, seznaniti vas mora z razlogi, zaradi katerih zahtevajo, da opravite test, s tipi testov, ki jih bodo izvedli in kako bo izvedba potekala, z datumom, uro in krajem testiranja, s tem, kako dolgo bo testiranje trajalo in z morebitnimi podrobnostmi v zvezi s tem. Vse te informacije lahko posredujejo pisno ali po elektronski pošti, po telefonu ali pa na osebnem sestanku pred testiranjem. Če pa bo test izveden nadzorovano in preko interneta, preverite ali imate vse potrebno, da se ga udeležite:

  • ali imate računalnik z internetno povezavo?
  • ali ustreza tehničnim in programskim zahtevam, ki jih je navedel uporabnik testa?
  • ali boste lahko testirani v mirnem okolju oziroma brez motenj ves predvideni čas?

Če vas testiranje preko interneta kakorkoli skrbi, seznanite s tem čimprej uporabnika testa, da bo lahko organiziral alternativno možnost testiranja.

Kaj imam lahko med testiranjem pri sebi?

Pri vodenih testiranjih vam bodo izvajalci povedali, kaj imate lahko pri sebi, česa ne in kaj bodo priskrbeli sami. Vsekakor pa vas morajo pravočasno obvestiti, če za testiranje potrebujete karkoli posebnega. Običajno bodo vse, kar potrebujete, pripravili izvajalci testa. (Očala pa boste morali seveda prinesti kar svoja). Pisala praviloma priskrbi testator, prav tako morebitne računalnike in druge tehnične pripomočke. Če imate v zvezi s temi kakršnekoli težave ali če niste prepričani, da jih znate pravilno uporabljati, poskrbite, da o tem pravočasno obvestite izvajalca testa – še pred začetkom samega testiranja. Če vas čaka test, ki od vas zahteva tudi telesno aktivnost, boste verjetno zaradi varnosti morali odložiti nakit.

Kakšno je ravnanje z invalidi?

Če ste invalidni in se vam zdi, da pri testiranju potrebujete posebne okoliščine, je zelo pomembno, da na to takoj po dogovoru o testiranju opozorite za testiranje odgovorno osebo. Tako bo imel izvajalec testa dovolj časa, da preveri, kakšne posebne razmere lahko za vas uredi in pripravi.

Ali lahko na test odgovarjam doma?

To je odvisno od testa. Teste, oblikovane za odprto ali nadzorovano izvajanje, lahko rešite tudi doma. Vseeno pa morate poskrbeti, da se testirate točno po navodilih. Večino sposobnostnih testov pa je treba izvesti vodeno. Navadno to poteka na skupinskem testiranju. Skupine so lahko tudi precej velike in lahko da bo za red skrbelo več izvajalcev. Kjer testiranje poteka s pomočjo računalnikov, so skupine običajno manjše ali pa testirajo enega testiranca za drugim.

 

Ne glede na to, ali vas testirajo individualno ali v skupini in ali navodila prejmete od človeka ali od računalnika, boste pri vsakem testu šli skozi standarden, predpisan postopek.

Izvajalec testiranje navadno prične z uradnim pozdravom, v katerem testirance seznani z namenom testiranja in časovnim obsegom. Če bo na programu več testov, vam bodo povedali tudi, če bo med njimi kaj odmora.

Testna navodila so vnaprej napisana in jih zato izvajalec prebere dokaj uradno. Takrat bodite zelo pozorni. Če pa morate navodila prebrati sami, jim prav tako posvetite dovolj pozornosti. Nikakor jih ne smete preskočiti, saj lahko tako izpustite ključne napotke za pristop k testu.

Večina testov ima tudi nekaj nalog ali vprašanj za vajo. Posvetite se jim in se prepričajte, da jih razumete. V primeru nejasnosti, ponovite primere ali postavite testatorju dodatna vprašanja. Pri testih, ki so časovno omejeni, se odštevanje časa ne bo začelo, dokler niso vsi končali z navodili in vprašanji za vajo.

Med izpolnjevanjem testa se v kar največji meri potrudite in delajte samostojno.

Na koncu testiranja vam bodo povedali, kaj storiti z opremo in materiali, ki ste jih uporabljali. Če vas s tem še niso seznanili, vam morajo tudi povedati, kaj vse se bo v zvezi s testiranjem še dogajalo.

Po testiranju so rezultati testov pregledani in analizirani. Uporabniki testov se potrudijo, da iz rezultatov izvlečejo kar največ veljavnih in zanesljivih informacij. Pri tem je pomembna primerjava rezultatov posameznika s skupinami, ki jim pripada, na primer z ljudmi istega spola, starosti, izobrazbe, etnične pripadnosti itd. Ločene norme za vrednotenje rezultatov se uporabljajo po vseh tistih obeležjih, ki izvorno vplivajo na testne rezultate.

Pri vseh testih, kjer je rezultat izražen kvantitativno, se torej določi položaj posameznika v populaciji, ki ji pripada. Surove točkovne rezultate se pretvori na standardne lestvice, te pa se primerja z normami. Norme so informacija o razporeditvi točk v neki populaciji (npr. med vsemi zaposlenimi odraslimi v Sloveniji). Zgolj podatek, da je na primer nekdo pravilno rešil 16 nalog od 25 nam ne pove dosti, saj ne vemo, kako težak je test in kako ga rešujejo drugi. Če pa iz tabel norm razberemo, da v populaciji, kateri posameznik pripada, 30 % ljudi dosega boljše, 70 % ljudi pa slabše rezultate, je to veliko boljša informacija. Podobno se izdelajo tudi napovedi, ki imajo določeno statistično verjetnost.

Na koncu postopka testiranja se navadno oblikuje sklepno mnenje, napoved ali priporočilo; pač v skladu z namenom testiranja. Če postopek obravnave testiranca predvideva sprejemanje odločitev, izvajalec testiranja pri odločanju bodisi osebno sodeluje, bodisi prispeva le pisno mnenje.

Na vašo zahtevo so vam uporabniki testov dolžni sporočiti tako rezultate testiranja, kot tudi mnenje, ki je bilo na podlagi testiranja oblikovano in to ne v zapletenem strokovnem jeziku, temveč tako, da vam bodo posredovane informacije razumljive.