Mesečna srečanja 2025

Torkovo srečanje je bilo tokrat posvečeno pogovoru z zaslužno prof. dr. Ljubico Marjanovič Umek z Oddelka za psihologijo, Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot mednarodno priznana raziskovalka in visokošolska učiteljica na področju razvojne psihologije je svoje znanstveno delo posvetila govornemu razvoju otroka in pismenosti ter razumevanju vpliva spola otroka, socialno-ekonomskega statusa družine, pomenu skupnega branja in igre za razvoj govorne kompetentnosti kot najbolj pomembnega napovednika kasnejše učne uspešnosti. Sama in s sodelavci je razvila psihološke merske pripomočke za oceno bralne pismenosti in govora otroka, razvoja sporazumevalnih zmožnosti itd. Vodila in sodelovala je pri uvajanju kurikularnih sprememb, vedno se je in se odziva na aktualna vprašanja in dileme, ki se nanašajo na otroka in njegovo dobrobit. Za svoje obsežno raziskovalno delo je v novembru 2024 prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju razvojne psihologije.

S cenjeno gostjo smo se dotaknili različnih dejavnikov, ki vplivajo na govorni razvoj in kompetentnost otroka. Izpostavili bomo otroke s specifikami, še posebej dvojezične in priseljence ter se spraševali o pomenu ustreznih sistemskih pristopov za zagotavljanje možnosti za čim večjo vključenost. Razmišljali smo o pomenu pravičnosti, avtonomije delovanja v VI zavodih pri zagotavljanju pogojev za razvoj govorne kompetentnosti otrok. Osvetlili smo vpliv zaslonov na govorni razvoj otrok, učenje in razvoj socialno-čustvenih veščin, ter vlogo psihologov pri tem v praksi, ob podpori uporabe psiholoških merskih pripomočkov za ta namen. V drugem delu pogovora smo izpostavili pomen implementacije njenih raziskovalnih izsledkov v družbeni prostor, v vrtce in šole, v sodelovanju s strokovnjaki drugi strok. Zaključili smo s pogledom na njeno delovanje kot ženske v znanosti in njenim pogledom na teme, na katere bo razvojna psihologija v prihodnosti iskala odgovore. Z zaslužno profesorico se je pogovarjala Barbara S. Curk, predsednica Sekcije psihologov v VI.

1. Psihologija spolnega in reproduktivnega zdravja

Psihologija spolnega in reproduktivnega zdravja je razvijajoče se in vse bolj relevantno področje sodobne psihologije, ki naslavlja eno najintimnejših in hkrati najkompleksnejših plati človeškega življenja. Vključuje razumevanje psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na doživljanje spolnosti, reproduktivnih odločitev, starševstva, telesnih sprememb ter kakovosti medosebnih odnosov. Povezuje znanja in prakse različnih psiholoških podpodročij – razvojne, klinične, zdravstvene, socialne, partnerske in družinske psihologije – ter se ukvarja z življenjskimi obdobji in prehodi, ki pogosto zaznamujejo človekovo identiteto in blagostanje. Odraščanje in spolni razvoj, izbira in ohranjanje intimnih odnosov, odločanje o otrocih, soočanje z neplodnostjo ali izgubo, izkušnje nosečnosti, poroda, poporodnega obdobja in menopavze – vse to so področja, kjer se prepletajo telesne, čustvene, socialne in duhovne razsežnosti posameznikovega doživljanja.

Pomembno je, da psihologija tem procesom ne pristopa zgolj z vidika disfunkcije ali patologije, temveč da v ospredje postavlja tudi normativne razvojne izzive, raznolikost izkušenj in pomen opore v različnih življenjskih okoliščinah. Prav zaradi te širine in občutljivosti je psihologija spolnega in reproduktivnega zdravja ne le področje strokovne specializacije, temveč tudi prostor sočutnega razumevanja človekove ranljivosti, moči in medosebne povezanosti. Čeprav se v mednarodnem prostoru to področje vse bolj uveljavlja, pa v slovenskem akademskem in strokovnem okolju še ni sistematično prepoznano kot samostojno raziskovalno in aplikativno področje psihologije.

2. Monografija Psihologija spolnega in reproduktivnega zdravja: izzivi poporodnega obdobja

Vesna Jug in Urša Mars Bitenc z Oddelka za psihologijo UP FAMNIT pripravljava serijo publikacij s krovnim naslovom Izbrane teme iz psihologije spolnega in reproduktivnega zdravja, s katero želiva ustvariti prostor za kakovostno znanstveno in strokovno razpravo. Serija bi lahko služila kot prostor povezovanja znanstvenih uvidov, kliničnih izkušenj in interdisciplinarnih pristopov, želiva pa si tudi, da bi predstavljala most med raziskovalnim delom in prakso.

Prva knjiga v seriji nosi podnaslov Izzivi poporodnega obdobja in je posvečena psihološkim vidikom časa po rojstvu otroka – obdobja, ki je pogosto osvetljeno predvsem z vidika medicinskih ali razvojnih vprašanj, medtem ko ostajajo številni psihološki procesi in izzivi še premalo raziskani, razumljeni ali obravnavani. Poporodno obdobje je čas intenzivnih telesnih, čustvenih, odnosnih in socialnih sprememb, ki pomembno vplivajo na dobrobit posameznikov, parov in družin. Prehod v materinstvo in očetovstvo, oblikovanje navezanosti, spremembe v partnerskem odnosu, telesna samopodoba, spolnost, duševno zdravje in vračanje v poklicno življenje so kompleksni in med seboj prepleteni procesi, ki zahtevajo občutljiv in informiran pristop. V tej knjigi je zbranih devet poglavij, ki iz različnih zornih kotov osvetljujejo ključne teme poporodnega obdobja. Prispevki temeljijo na sodobnih znanstvenih dognanjih in vključujejo tudi empirične izsledke avtoric in avtorjev. Poseben poudarek je namenjen raznolikosti izkušenj žensk in moških ter pomembnosti širšega socialnega konteksta, kot sta socialna opora in družinska dinamika. Izbor tem, kot so poporodno doživljanje žensk z motnjo avtističnega spektra, posebnosti dvoplodne nosečnosti ali vračanje na delo po starševskem dopustu, kaže na prizadevanje po vključujoči in celostni obravnavi.

3. Kartice Postati mati

Študentke magistrskega študija psihologije – Breda Gašparič, Doroteja Novak, Katarina Horvat in Rebeka Rauch, smo v sklopu vaj Uporabne razvojne psihologije pod mentorstvom Žive Manje Petrovec razvile produkt Postati mati. Kartice Postati mati so skrbno oblikovan pripomoček za nosečnice, novopečene mamice in njihove partnerje, ki v tem občutljivem obdobju iščejo podporo pri razvoju svoje starševske vloge. Nastale so na podlagi teorije razvoja materinske vloge avtorice R. T. Mercer in uporabnike spremljajo skozi štiri ključne faze – od drugega trimesečja nosečnosti do otrokovega prvega leta starosti.

Gre za sklop 80 dvostranskih kartic, razdeljenih po tematikah, ki naslavljajo specifične izzive materinstva, očetovstva in partnerskega odnosa v obdobju nosečnosti in zgodnjega starševstva. Kartice so namenjene tedenski uporabi – od 14. tedna nosečnosti naprej – ter predstavljajo varen in spodbuden prostor za razmislek, pogovor in povezovanje. Na eni strani kartice se nahajajo vprašanja, misli ali iztočnice za razmislek, namenjene mamici ali obema partnerjema skupaj ter spodbujajo osebno ali skupno refleksijo oz. odpirajo pomembne teme. Na drugi strani pa partner_ka prejme konkretne predloge, kako lahko v tistem tednu nudi oporo, obenem pa poskrbi tudi zase. Dodane so tudi preproste aktivnosti, ki jih lahko par izvede skupaj za krepitev povezanosti in lažje soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Kartice niso le informativne, temveč čustveno spodbudne in povezovalne. Namenjene so krepitvi odnosa, razumevanja in sodelovanja med partnerjema, hkrati pa nudijo globlji vpogled v doživljanje obeh staršev v času prehoda v starševstvo. Priložen je tudi dnevnik, ki omogoča zapisovanje misli, risb in skupnih doživetij ter dopolnjuje tedenski ritual z osebnim ustvarjanjem.
Kartice temeljijo na teoretičnih in strokovnih spoznanjih, a so oblikovane tako, da so razumljive in prijetne za uporabnike. S takšnim pristopom spodbujamo prenos znanja iz pedagoškega okolja v vsakodnevne situacije. Avtorice smo ponosne, da izdelek omogoča izobraževanje in opolnomočenje družin ter bodočih staršev na uporabnikom prijazen in dostopen način.

Kakšna je vloga sodnega izvedenca v družinskih postopkih (razveze, zaupanje otroka v varstvo in vzgojo, urejanje stikov, odvzem otroka staršem, namestitev otroka v rejniško družino ali zavod…)? Kakšne oblike dela in metode psihološkega ocenjevanja uporablja sodni izvedenec, ki deluje v okviru področja »psihologija družine«? Kaj je potrebno upoštevati pri izdelavi izvedenskega mnenja in kako poteka ustno podajanje mnenja na sodišču? Kdo lahko postane sodni izvedenec za to področje in kje se izvaja preizkus strokovnosti? Kako poteka delo Komisije za izvedenstvo na področju psihologije družine, ki deluje pri DPS?

Na ta in druga vprašanja sta odgovarjali sodni izvedenki

mag. Metoda Maj, univ. dipl. psih., spec. psih. svet.,

in Irena Toš Koren, univ. dipl. psih., spec. psih. svet.,

ki opravljata svoje delo v okviru sodno izvedenskega področja »psihologija družine«, ki je začelo delovati leta 2018.

Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi z dokazi o učinkovitosti podprtega programa starševstva ter programa Vodenja razreda za učitelje. V Sloveniji se programi izvajajo že od leta 2015 oziroma 2016 – sprva program Neverjetna leta, v zadnjih dveh letih pa še program Invest in play.

Program starševstva temelji na priznanih psiholoških teorijah: teorijah navezanosti, socialnega učenja in kognitivno vedenjske terapije. Poteka v obliki tedenskih skupinskih srečanj, na katerih starši v strukturirani obliki pridobivajo strategije, usmerjene v krepitev odnosa s svojim otrokom, krepitev čustvene in socialne kompetentnosti, spodbujanje želenega vedenja ter zmanjševanje neželenega vedenja.

Program za učitelje, vzgojitelje in svetovalne delavce je univerzalni preventivni program, namenjen vsem, ki delajo z otroki, starimi od 2 do 12 let. Izobraževanje je sestavljeno iz šestih poldnevnih srečanj, ki potekajo enkrat mesečno. Srečanja temeljijo na priznanih psiholoških in sociološki teorijah ter teorijah vzgoje. Strokovni delavci predstavljene, dokazano učinkovite strategije vpeljujejo v vsakodnevno delo z otroki in s tem krepijo svojo strokovno usposobljenost za vodenje oddelka in obvladovanje izzivov v učnem okolju.

Z nami so bile:

Dr. Marija Anderluh, otroška psihiatrinja, strokovna vodja Centra za dokazano učinkovite programe za otroke.

Katarina Zagoršak, mag. inkluzivne pedagogike, prof. razrednega pouka. V Centru za dokazano učinkovite programe skrbi za koordinacijo in implementacijo programa Vodenje oddelka in je hkrati moderatorka programov za strokovne delavce v VIZ.

Janja Batič, uni. dipl. psihologinja. V Centru za dokazano učinkovite programe za otroke skrbi za podporo kvalitetnemu izvajanju treningov starševstva s supervizijami in usposabljanjem novih voditeljev.

Na srečanju so predstavile cilji obeh programov, vsebino in način izvajanja programov, indikacije za vključitev v programa, kot tudi proces implementacije programa starševstva in programa za učiteljev v slovenski prostor.

Na srečanju so udeleženci Evropske konference psihologije (ECP 2025) predstavili dogajanja, vtise in nova spoznanja z letošnjega evropskega kongresa.