Mesečna srečanja 2024

Povzetek vsebine srečanja:

Meseca novembra 2023 je v okviru 9. Kongresa slovenskih psihologov v Portorožu izšla monografija o etiki, “Psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi”. Knjigo sta uredili izr. prof. dr. Vita Poštuvan in dr. Mojca Čerče. V njej je več kot 60 avtorjev soustvarilo 707 strani dolgo delo, v katerem so bralcu poleg teoretičnih in preglednih razmišljanj o etiki ponujeni številni konkretni primeri etičnih dilem iz prakse, refleksije in razmišljanja, kako jih reševati. V monografiji je zastopanih več kot 20 področij dela psihologa pri nas. Na torkovem srečanju sta urednici monografije predstavili delo, ki predstavlja pomemben mejnik in podporo k razvoju etike pri delu psihologa pri nas. Zaključni del srečanja je bil namenjen tudi razmišljanjem in vprašanjem soavtorje monografije ter seveda ostalih sodelujočih na predavanju.

1. Supervizija kot metoda preprečevanja poklicne izgorelosti pri pedagoških delavcih

Predstavljena je bila raziskava Supervizija kot metoda preprečevanja poklicne izgorelosti pri pedagoških delavcih. Delo pedagoških delavcev označujejo visoke delovne obremenitve in razpršene delovne naloge, saj so njihove delovne naloge vezane tako na otroke/učence, kot na starše in administrativna dela. Vpeti pa so tudi v večje kolektive, kar prinaša s seboj dodatne izzive. Še bolj kot samo delovno mesto pa na spoprijemanje s stresom in poklicno izgorelost vplivajo individualne razlike ter drugi dejavniki. Dejavnikom stresa in stresnim situacijam se ne da preprosto izogniti ali jih izvzeti, zato je pomembno razviti določene strategije oziroma lastnosti, ki pomagajo pri spoprijemanju, supervizija pa predstavlja prav eno od takšnih metod oziroma oblik skupinskega dela za razvoj strokovnega delavca.

Kvantitativna raziskava na vzorcu pedagoških delavcev se je osredotočala na vprašanje ali je vključenost v supervizijski proces pomemben dejavnik pri uspešnosti spoprijemanja s stresom in manjši poklicni izgorelosti pedagoških delavcev ter kateri dejavniki so tisti, ki imajo pri tem pomembno vlogo. Predstavljene so bile ključne ugotovitve in ideje za nadaljnje raziskovanje.

Raziskava odpira prostor za refleksijo o vlogi supervizije, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, pa tudi širše. Odpira vprašanja o pomenu supervizije ter obliki in načinu dela, ki prinaša spremembe pri supervizantih.

O izvajalki: Anja Ćorić je magistrica supervizije, osebnega in organizacijskega svetovanja ter diplomirana psihologinja (UN). Deluje v zasebni praksi, izvajal individualno in skupinsko supervizijo na področju vzgoje in izobraževanja, individualna svetovanja in izvaja programe čuječnosti.

2. Supervizija za mlade psihologe

Vključevanje v supervizijski proces je koristno skozi celotno kariero, še posebej pa je pomembno na njenem začetku. Sistem supervizirane prakse »SUPER PSIHOLOG« je bil v Sloveniji vzpostavljen v okviru podeljevanja evropskega certifikata iz psihologije EuroPsy, ki določa, da psiholog po zaključenem drugostopenjskem študiju psihologije opravi vsaj 1500 ur (oz. enakovredno 60 točk ECTS) supervizirane prakse na določenem področju psihologije. Supervizirana praksa predstavlja redna srečanja med psihologom pripravnikom in psihologom mentorjem.

Cilj supervizirane prakse je usposobiti psihologa pripravnika za vstop v samostojno psihološko dejavnost. Psiholog pripravnik se pri svojem delu srečuje z različnimi strokovnimi nalogami, izzivi, etičnimi dilemami in vprašanji, ki jih ob podpori supervizorja lažje obvlada. Supervizirana praksa tako mlademu psihologu omogoča, da pri svojih prvih korakih v psihološko delo ne ostane prepuščen sam sebi, temveč se v procesu supervizije hitreje uči in usposablja za samostojno delo, predeluje doživljanja med delom in prejme strokovno in osebno podporo.

O izvajalki: Dr. Janja Usenik je predsednica Nacionalnega odbora za podeljevanje certifikata EuroPsy. Po izobrazbi je psihologinja, zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.

3. Primeri dobrih praks znotraj sekcij Društva psihologov Slovenije

Predstavljena st bila dva primera intervizije oziroma supervizije, ki sta bila vzpostavljena znotraj sekcij Društva psihologov Slovenije. Prvi primer je izkušnja intervizije, organizirane znotraj Sekcije za psihologijo dela in organizacije, drugi primer pa supervizijski in intervizijski sistem Sekcije za psihologijo športa.

4. Diskusija

V razpravi smo razmišljali o doprinosih supervizije in organizacijskih ter drugih izzivih, s katerimi se lahko srečujemo pri njenem izvajanju. Iskali smo možne načine spopadanja s temi izzivi. Razmišljali smo o tem, na kakšen način bi lahko organizirali supervizijo za psihologe v Sloveniji in kakšna naj bo vloga (sekcij) Društva psihologov Slovenije pri tem.

Spoznali smo tri družabne igre, ki so jih študentke in študentje magistrskega študija psihologije na FF UL razvili na podlagi izbrane razvojnopsihološke teorije.

Neli in čarobne luske: Ustvari svoj barviti svet! – družabna igra za krepitev fonološkega zavedanja

Avtorji: Ema Bohanec, Žiga Mekiš Recek, Tjaša Prezelj in Gaja Žilavec

Družabna igra je namenjena predšolskim otrokom in učencem prve triade OŠ ter jo otroci igrajo skupaj s staršem. Cilj igre je krepitev fonološkega zavedanja, učenje zlogovanja in rimanja s pomočjo območja bližnjega razvoja, hkrati pa igra spodbuja prosocialno vedenje in reševanje problemov. Te veščine otrok pridobiva preko igre in branja zgodbe o ribi Neli, ki je izgubila čarobne luske.

Barve navezanosti: Poveži se s partnerjem! – družabna igra za spoznavanje stila navezanosti in poglabljanje partnerskega odnosa

Avtorice: Nika Leskovar, Dora Mališ in Urška Ruter

Družabna igra za partnerje temelji na modelu navezanosti Hazan in Shaver (1987). Cilj igre spoznati lastni in partnerjev stil navezanosti ter na koncu pridobiti nasvete, kako se bolje odzivati v skladu s partnerjevim stilom navezanosti. Na ta način lahko partnerja izboljšata svoj odnos. Igra vključuje tudi razne aktivnosti za par in okrepitev njunega odnosa ter vprašanja za refleksijo, skozi katera se lahko pogovorita o zadovoljstvu in doživljanju njunega razmerja. Skozi igro igralca zbirata žetone in na koncu glede na število žetonov različnih barv dobita določen stil navezanosti (poimenovan z barvo) in listek z nasveti zase in za partnerja. Priporočljivo je, da si izmenjata listke oziroma skupaj na glas prebereta in se pogovorita o dobljenih karticah in njihovi vsebini.

Družabna igra družinske komunikacije

Avtorice: Taja Basaj, Maruša Florjančič, Zala Košiček in Nika Pavlin

Družabna igra družinske komunikacije, ki temelji na teoriji družinskih komunikacijskih vzorcev, je namenjena družinam z otroki, lahko pa se izvaja tudi pod nadzorom ustrezno usposobljene osebe, ki pomaga pri usmerjanju komunikacije med družinskimi člani. Zasnovana je z namenom izboljšanja komunikacijskih vzorcev znotraj družine. S poudarkom na razvoju bolj odprtih in spoštljivih načinov izražanja je cilj igre spodbujanje zdravega dialoga med družinskimi člani. Igralci se spopadajo z nalogami, ki od njih zahtevajo veščine poslušanja, izražanja čustev in reševanja konfliktov, poleg tega pa spodbujajo tudi njihov razvoj. Posledično lahko igra vodi k izboljšanju medosebnih odnosov v družini, saj člani postanejo bolj občutljivi na potrebe drug drugega.

Projekti so nastali pod mentorstvom asist. Žive Manje Petrovec v okviru predmeta Razvojnopsihološke teorije.

Opis predavanja

Ob soočanju s težkimi platmi človekovega bivanja psihoterapevti in svetovalci pogosto doživljamo močna občutja, ki nas lahko preplavijo ali pa se zaščitimo s čustvenim umikom. Teh stanj pogosto ne zmoremo regulirati, kar lahko vodi do izgorevanja in slabše kvalitete dela s klienti. V predavanju bova razložila fiziološki paralelni proces ter pomen fizioloških stanj in fiziološke sinhronije v superviziji in psihoterapiji. Čuječno zavedanje telesa supervizanta in supervizorja ter sočutje do sebe sta osnovna procesa, ki omogočata čustveno in fiziološko regulacijo. Čustvena in fiziološka regulacija vodita k izboljšani psihoterapevtski in supervizijski praksi ter sta povezani s skrbjo zase in preprečevanjem izgorelosti pri psihoterapevtih in svetovalcih. 

O knjigi Mindfulness and compassion in integrative supervision (Routledge, 2024)

Monografija v angleškem jeziku, izdana pri mednarodni založbi Routeldge, ponuja inovativne teoretske ideje, raziskovalne izsledke in praktične usmeritve, ki se nanašajo na uporabo čuječnosti in sočutja za namen transformacije terapevtovih čustvenih, fizioloških in kognitivnih stanj v smeri čustvene regulacije in učinkovite refleksije terapevtov. Knjiga je razdeljena na dva dela; v prvem so podani teoretski temelji, v drugem pa opisane supervizijske metode, ki temeljijo na čuječnosti in sočutju. Knjiga ponuja mnogo primerov iz supervizijske prakse, vključno z dobesednimi dialogi med supervizorjem in supervizanti.

Več o knjigi: https://www.routledge.com/Mindfulness-and-Compassion-in-Integrative-Supervision/Zvelc-Zvelc/p/book/9781032046549

Dr. Maša Žvelc je docentka za psihologijo na Univerzi na Primorskem in direktorica Inštituta za integrativno psihoterapijo in svetovanje (IPSA). Je mednarodna integrativna psihoterapevtka in supervizorka. Na Inštitutu IPSA vodi izobraževanja iz integrativne psihoterapije in supervizije. Njen raziskovalni interes je raziskovanje spodbujajočih in ovirajočih dejavnikov v superviziji, učinkovitosti supervizijskih metod, ki temeljijo na čuječnosti in sočutju do sebe ter fiziološke dimenzije v superviziji. Je soavtorica dveh knjig, ki ju je izdala mednarodna založba Routledge: Mindfulness and compassion in integrative supervision (2024) in Integrative psychotherapy: A mindfulness- and compassion-oriented approach (2021).

Dr. Gregor Žvelc je specialist klinične psihologije in psihoterapevt. Je redni profesor za področje klinične psihologije na Filozofski fakulteti (Univerza v Ljubljani), Oddelek za psihologijo. Je soustanovitelj Inštituta za integrativno psihoterapijo in svetovanje. Je mednarodni učitelj in supervizor integrativne psihoterapije ter učitelj in supervizor transakcijske analize (TSTA). Je soavtor dveh knjig, ki ju je izdala mednarodna založba Routledge: Mindfulness and compassion in integrative supervision (2024) in Integrative psychotherapy: A mindfulness- and compassion-oriented approach (2021).

Na srečanju smo prisluhnili predavanju dr. Sare Tement o potrebah, preverencah in pravicah na področju počitka in odklopa od dela. Srečanje je povezovala Tadeja Trojar Jan, predsednica Sekcije za psihologijo dela in organizacije pri DPS.

Opis predavanja: Predavanje je naslovilo pomembnost počitka po delu ter odklopa od dela ter predstavilo dejavnike, ki počitek in odklop spodbujajo oziroma zavirajo. Podrobneje se je osredotočilo na vprašanje potrebe po počitku, preferenc zaposlenih glede odklopa od dela ter organizacijskih in delovnih značilnostih, ki morajo biti zagotovljene, če želimo, da zaposleni vzdržujo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.

Opis predavateljice: Dr. Sara Tement je redna profesorica za področje psihologije na oddelku za psihologijo FF UM in vodja Centra za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost. Raziskovalno se ukvarja z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja, počitkom po delu, delovnimi zahtevami in viri ter izgorelostjo. Študentom predava tako v Sloveniji kot v tujini, znanstvena spoznanja na področjih psihologije dela in organizacij pa prenaša tudi na zaposlene v okviru predavanj in delavnic. Je avtorica mnogih člankov in znanstvene monografije na področju psihologije dela.