Psihoterapija in psihološko svetovanje: sorodni, a ne enaki dejavnosti

Psihološko svetovanje je dejavnost oz. poklic, kjer svetovalec uporablja veščine, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih psihologije in drugih področij znanosti z namenom pomoči ljudem, ki se soočajo z osebnimi težavami oz. z željami po izboljšanju kvalitete življenja.

Psihoterapija prav tako kot psihološko svetovanje temelji na aktualnih znanstvenih dognanjih in prav tako predstavlja aplikacijo teh spoznanj z namenom izboljšanja kvalitete življenja ljudi, ki se soočajo z globljimi in kompleksnejšimi težavami, kot je to v primeru psihološkega svetovanja.

Gre za prekrivajoča se koncepta, ki ju eksaktno ne moremo ločevati. Lahko bi rekli, da je psihoterapija specifična oblika psihološkega svetovanja. Svetovanje je v večji meri usmerjeno v preventivo in v promocijo zdravja. Lahko se v določeni meri ukvarja tudi z zdravljenjem in rehabilitacijo. Psihoterapija pa je primarno namenjena ljudem z motnjami in boleznimi. Zato psihoterapevti pogosteje delajo v zdravstvenih okoljih, specialisti psihološkega svetovanja pa pogosteje v inštitucijah, kot so svetovalni centri ipd. Tako psihoterapija kot svetovanje težita k integraciji teoretičnih usmeritev, vseeno pa je za psihoterapevte bolj pogosta vedenjsko kognitivna teoretična usmeritev, za svetovalce pa v večji meri humanistične teoretične usmeritve (Pomerantz, 2008).

Psihoterapija je v zadnjih letih postala samostojen poklic z jasno opredeljenimi izobraževalnimi in delovnimi standardi. Pojavne oblike, opredelitev in diferencialne definicije psihoterapije glede na sorodna področja (npr. psihološko svetovanje) se v različnih okoljih do neke mere razlikujejo. Psihološko svetovanje je včasih povsem blizu psihoterapiji. Pomembno je, da so opredelitve teh dejavnosti pozitivne in jasne, kar zagotavlja ustrezne standarde dela in s tem zaščito udeležencev, predvsem klientov in pacientov. Primer negativne definicije bi bilo možno neustrezno razumevanje psihološkega svetovanja kot ime za vse dejavnosti, ki ne ustrezajo kriterijem za psihoterapijo, ki je kot rečeno bolj specifično in ožje definirana dejavnost kot svetovanje.

K ustrezni zaščiti standardov pripomore tudi ustrezna zakonska opredelitev teh dejavnosti.

Pomerantz, A. (2008). Clinical Psychology. Science, Practice and Culture. Thousand Oaks:  Sage Publications.