Ali imajo glasbeniki večje možgane?
Ali imajo glasbeniki večje možgane? Kratek odgovor je DA. V zadnjih letih je, v največji meri zaradi napredka v funkcionalnem slikanju delovanja možganov, nov val raziskav prikazal kako zvok oblikuje možgane.
Raziskave so pokazale, da imajo glasbeniki simfoničnih orkestrov sorazmerno z leti igranja inštrumenta večji volumen sivine (telesa nevronov, dendriti in aksoni) v Brocovem področju. Za Brocovo področje se domneva, da prispeva k proizvajanju govora in besednem delovnem spominu. Odkritja kažejo, da medtem ko velikost področja s starostjo običajno upada, glasbeniki v povprečju ohranjajo petnajst odstotkov več sivine še krepko v svoja šestdeseta leta.
The Journal of Neuroscience je objavil zanimivo raziskavo, ki jo je vodil Gottfried Schlaug s Harvardske Medicinske fakultete. Med možgani glasbenikov in ne-glasbenikov je odkril strukturne razlike, ki jih je pripisal treningu in posledični večji plastičnosti v senzorno-motoričnem področju.
Kasnejša raziskava, objavljena v reviji The Neuroscientist, je pokazala na možnost glasbenega udejstvovanja kot interaktivno terapijo ali intervencijo tako za nevrološke in razvojne motnje kot tudi za tiste, ki so rezultat normalnega staranja. Malo področje, imenovano Heschlov girus, ki je del slušne skorje, ima pri poklicnih glasbenikih v primerjavi z ne-glasbeniki 130 % več sivine. To področje je bilo opazno večje tudi pri ljubiteljskih glasbenikih. Pred kratkim je Cerebral Cortex objavil tudi raziskavo nemških raziskovalcev, ki so pri poklicnih pevcih ugotovili povišano funkcionalno aktivacijo v primarnem somatosenzornem korteksu, bazalnih ganglijih, talamusu in malih možganih.
Možgani imajo neverjetno kapaciteto za spreminjanje odzivanja na okolje, izvajanje in poslušanje glasbe pa lahko doprinesejo tako k strukturnim, kot tudi vedenjskim spremembam. Številne raziskave so že odkrile, da se v zdravih odraslih možganih dogajajo strukturne spremembe na podlagi glasbenega treninga. Raziskovalci pa so pred kratkim začeli raziskovati vlogo glasbenega treninga tudi v zgodnjem otroštvu. V raziskavi, objavljeni v The Journal of Neuroscience, avtorji poročajo o strukturnih spremembah po zgolj 15 mesecih glasbenega treninga v zgodnjem otroštvu, kar se je povezovalo tudi z napredkom v za glasbo bistvenih gibalnih in slušnih sposobnostih.
Količina dokazov je vzpodbudna … Pojte in igrajte inštrumente. Izvajanje glasbe je dobro za našo dušo, poleg tega pa sedaj vemo, da lahko vpliva tudi na strukturne spremembe v naših možganih.
prevod: Matic Kadliček
Vir: Brain Training, 21. 2. 2012
