Za medije

SEKCIJA PSIHOLOGOV VIZ
Ljubljana, 2. april 2012

Izjava v zvezi s predlaganimi spremembami v sistemu vzgoje in izobraževanja na področju šolske svetovalne službe

Sekcija psihologov v vzgoji in izobraževanju (VIZ) pri Društvu psihologov Slovenije (DPS) izraža nestrinjanje v zvezi s predlaganimi spremembami slovenske vlade na področju javnega sistema vzgoje in izobraževanja, zlasti v delu, ki predvideva spremembe delovnih pogojev šolske svetovalne službe (ŠSS). Spremembe namreč posegajo v strokovno delo psihologov.

Pri načrtovanju ukrepov in sprememb na področju šolske svetovalne službe bi bilo potrebno izhajati iz poznavanja dejanskega stanja pri nas in iz primerov uspešne urejenosti podpornih strokovnih služb v evropskih državah. Pri utemeljevanju predlaganih sprememb, ki se nanašajo na varčevalne ukrepe za šolsko svetovalno službo (10% zvišanje delovnih obveznosti in spremembe zakonskih normativov, tako od števila oddelkov, kot tudi števila otrok oz. učencev), je minister Turk navajal trditve, da je v slovenskih šolah razmerje med številom otrok in številom strokovnjakov šolske svetovalne službe višje kot je to razmerje v vseh ostalih evropskih državah.

Kvantiteta dela ŠSS

Podrobnejše analize v izobraževalnih sistemih kažejo, da v večini evropskih držav poznajo šolski sistemi »podporne službe«, ki pa se razlikujejo tako po organiziranosti kot po vlogah oz. nalogah, ki jih opravljajo, prav tako so različno opredeljeni njihovi delokrogi. Nekatere države imajo take službe urejene kot notranji, integralni del vrtcev oz. šol, druge pa kot zunanje »servise«, ki se po potrebi oz. naročilu vključujejo v reševanje težav posameznih šol. Tako je po podatkih NEPES-a (Network of Psychologists in the Educational System) pri Evropski federaciji nacionalnih psiholoških združenj (EFPA), pridobljenih v projektu ESPIL (European School Psychologists Improve Lifelong Learnig) z leta 2010, v EU državah okoli 47% šolskih psihologov zaposlenih izven šol, tj. v različnih strokovnih centrih, okoli 36 % pa znotraj, kot integralni del šolskega sistema. Iz teh razlogov niso možne poenostavljene primerjave glede razmerij med številom zaposlenih psihologov (pedagogov ali socialnih delavcev) in številom učencev v naših šolah in v šolah po Evropi. V Sloveniji imamo sicer po navedbah Statističnega urada RS na dan 31.12.2009 zaposlenih 190 psihologov v slovenskih osnovnih šolah (št. učencev znaša okoli 160 000), vendar so le-ti marsikje edina strokovna psihološka podpora za učence in njihove starše. V Sloveniji je namreč v nekaterih krajih zaradi relativno nizke gostote poseljenosti večja oddaljenost od drugih virov pomoči, torej tudi drugih zunanjih »servisov«, ki so pogostejši v tujini.

Kvaliteta in vsebina dela ŠSS

Različne evropske in slovenske študije, ki so bile v zadnjih letih narejene na področjih zgodnje obravnave otrok, duševnega zdravja otrok in mladostnikov, šolske uspešnosti ter vseživljenjskega učenja, kažejo pomembno vlogo dostopnosti podpornih služb. V slovenskem sistemu VIZ igra šolska svetovalna služba ključno vlogo zaradi svoje široke pokritosti in uveljavljenosti v prostoru. Še posebej je pomembna na področju preventivnega dela, razvijanju ustreznega pripomočkov za spremljanje in evalvacijo razvojnih, inovativnih in preventivnih dejavnosti v šolskem prostoru, torej nalog, za katera so potrebna kompetenčna znanja, ki presegajo znanja in veščine učiteljev, in ki zajemamo širše področje, kot je samo neposredno individualno delo z učenci.

Rezultati študije iz leta 2006 OECD/PISA, kjer je med 57 državami sodelovala tudi Slovenija, kažejo, da je število šolskih psihologov, ki so otrokom na voljo v šolah v posameznih državah, pomembno povezano z rezultati uspešnosti učencev. Med drugim je Finska, ki ima ugodno razmerje med številom šolskih psihologov in številom učencev (1:1987) dosegla rang 1 v mednarodni primerljivosti dosežkov učencev v naravoslovju, Nemčija z razmerjem 1:10.272 rang 10 in Italija brez psihološke pomoči šele rang 35 (Seinfried, 2008).

Novejše raziskave na področju duševnega zdravja, v povezavi z ekonomsko recesijo in slabšanjem socialno-ekonomskega stanja družin že kažejo na povečevanje stisk (brezposelnih) staršev, kar pomembno povečuje različne psihosocialne stiske in učne težave njihov otrok. Posledično se povečujejo tudi obremenitve učiteljev, ki takšnim težavam sami, brez ustrezne strokovne psihološke oz. pedagoške podpore, niso kos. Zato iz strokovnega vidika predvidevamo povečanje potreb po storitvah ŠSS.

Zaključki

Za uvajanje sprememb v okviru dela ŠSS bi bilo zato dobro narediti kredibilno oceno stanja in pripraviti strokovno bolj utemeljene spremembe. Med drugim bi bilo potrebno izpeljati evalvacijo kvalitete in kvantitete dela šolske svetovalne službe. Pri tem bi bilo potrebno posvetovanje s temeljnimi strokami, ki to področje dela pokrivajo – med njimi zagotovo s psihologi. Kakršnekoli spremembe naj ne bi zniževale kvalitete dela v vrtcih oz. šolah, niti ne smejo zmanjšati temeljnih pravic otrok oz. učencev in učiteljev do ustrezne psihološke oz. pedagoške pomoči in podpore, ki jo lahko nudijo ustrezno strokovno usposobljeni posamezniki ŠSS.

Zaradi naštetih razlogov in predvsem zavoljo ohranjanja kvalitete strokovnega dela si v okviru Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju Društva psihologov Slovenije želimo, da ne bi prišlo do spreminjanja normativov v smeri večje obremenjenosti šolske svetovalne službe v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja.

V imenu članov Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju

Božena Stritih, univ. dipl. psihologinja

Predsednica

 

Literatura:
NEPES/EFPA (ESPIL projekt 2010)http://www.nepes.eu/files/EN%20VERSION%20ESPIL%20PAPER.pdf

Seifried, BDP 2008, Quelle: Jimerson, Steward, Skokut, Cardenas & Malone. How Many School Psychologists are there in Each Country of the World?International Estimates of School Psychologists- and School Psychologist-to- Student Ratios, (http://education.ucsb.edu/jimerson/NEW%20IISP/ratios.html)