Vpliv stresa na uspeh v šoli

Stres vpliva že na majhne otroke in lahko bistveno oblikuje potek kognitivnega, socialnega in čustvenega razvoja. Stres ovira in prizadene specifične učne sposobnosti otrok in vpliva na različna področja otrokovega življenja. Stres lahko »tiho«, neopazno sabotira uspeh v šoli.

Posledice stresa se še bolj opazno kažejo pri otrocih, ki živijo v pomanjkanju. Pogosto se stres pojavlja v težkih situacijah in pri vzgojno zanemarjenih otrocih. Raziskave kažejo, da stres zaradi pomanjkanja dodatno pripomore k slabšemu učnemu uspehu otroka. Vendar se tudi otroci iz bogatejših družin in premožnih okolij srečujejo s stresnimi situacijami, ki slabijo oz. negativno vplivajo na njihove sposobnosti za učenje. Z zmanjšanjem stresa bi zato lahko veliko šolarjev izboljšalo svoje počutje in kognitivne sposobnosti, in sicer tako, da bi se naučili sproščanja.

Stres je kot »strup« za posameznika ne glede na njegovo starost. Ko je posameznik pod stresom, se zdrami, njegovi medosebni odnosi se zamajejo, njegova pozornost pa je zmanjšana. Ko stres postane kroničen, uničuje naše zdravje. Fizično, čustveno in intelektualno nas stres lahko močno oslabi. Še bolj zahrbtna posledica stresa lahko povzroči poškodbe otrokovih možganov in s tem ovira razvoj sposobnosti kritičnega mišljenja. Številne raziskave kažejo, da stres vpliva na miselne sposobnosti in razvoj možganov v zgodnjem otroštvu in celo na razvoj v prenatalnem obdobju.

Vir:

Blair C. (september 2012). Stress relief can be the key to success in school. Scientific American. Http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=stress-relief-can-be-key-success-school.

Preventivna akcija »Z roko v roki za življenje«

Skupina petih študentk psihologije Filozofske fakultete Maribor je s pomočjo Policijske uprave Maribor prišla neposredno v stik s kršitelji v prometu ter si tako pridobila podatke iz terenskega dela. Projekt je bil izveden kot preventivna akcija »Z roko v roki za življenje«. Sodelovalo je 19 kršiteljev, ki so prekoračili dovoljeno hitrost ali so med vožnjo opravljali telefonske pogovore. Namen projekta ni bil le priti v stik s kršitelji, temveč tudi aktivno sodelovati s policisti. Intervencija je bila sestavljena iz najprej izvedene policijske intervencije, policijske napovedi preventivne akcije ter naše psihološke intervencije. Slednja je vsebovala v naprej pripravljen strukturiran intervju, kateri se je izvajal v timu dveh študentk ter letak, ki je služil kot uvod v psihološko intervencijo. Cilj vprašalnika je bil razvijanje odgovornosti pri kršiteljih, ozaveščanje posledic prometnih prekrškov in iskanje rešitev za njihovo strpnejše in varnejše vedenje v prometu. V času sodelovanja s policisti smo spontano prišle do pomembnih informacij o problematiki dela policista.

Projekt je doprinesel k razvoju smernic za delo psihologa na terenu. Kot najpomembnejše se je izkazalo vzpostavljanje strokovnega odnosa, varnosti, zaupanja informacij ter težnja k redukciji napetosti ozračja. Kot učinkovito se je izkazalo timsko sodelovanje dveh psihologov, kjer je eden opravljal funkcijo zapisovalca in opazovalca ter drug funkcijo spraševalca. Pogoj, za razvijanje odgovornosti in iskanje rešitev, je tudi fleksibilno podajanje psihološke intervencije v celoti. Hkrati je projekt pokazal, da je psihološka intervencija dodana vrednost k običajni policijski. Nazadnje pa se je izkazalo, da je potreba po sodelovanju psihologa neposredno s policisti in kršitelji nujno potrebna v vlogi posvetovalca. Policisti se soočajo z izrednimi kriznimi situacijami in potrebami po psihološkem kadru. Delo psihologa bi se tako moralo posvečati predvsem opremljanju in opolnomočenju policistov in ne le delu neposredno s kršitelji.

Andreja Golob, Romana Kovač, Martina Klobasa, Nuša Tojnko in Tjaša Omerzu